Vertigo oziroma vrtoglavica je krovni termin za simptom (in ne patologijo), ki ga pacienti večinoma opisujejo kot občutek vrtenja med spremembo pozicije. Obstaja več možnih patologij, ki lahko povzročajo vertigo. Ključ do uspeha pri rehabilitaciji pa je pravilno diagnosticiranje, ki loči med okvarami srednjega ušesa (in ostalimi perifernimi okvarami) ter centralnimi okvarami, kot je kap (Stanton in Freeman, 2021).

Vertigo največkrat povzročajo disfunkcije in patologije vestibularnega sistema. V te periferne patologije vključujemo benigni paroksizmalni pozicijski vertigo (BPPV) in Menierejevo bolezen. Te okvare se večinoma dogajajo zaradi napačne pozicije depozitov kalcija v srednjem ušesu, kar vodi do »nepravilnih« signalov o poziciji glave, kar pa vodi v težave z ravnotežjem in posledično vrtoglavico. Ostale manj pogoste, vendar nevarne patologije, ki povzročajo vertigo pa so razne možganske kapi, tumorji, vestibularne migrene in nevrološke okvare kot je multipla skleroza.

Za vrtoglavico večinoma trpijo ženske (kar 3x več kot moški), povezane pa so s pojavi kardiovaskularnih obolenj in depresije. Pogostost se viša s starostjo, v povprečju pa se 1x letno pojavi pri 1.4% populacije.

Ker v fizioterapiji večinoma odpravljamo benigni paroksizmalni pozicijski vertigo (BPPV) se bomo na kratko posvetili temu, kaj to sploh je in kako ga odpravljamo.

Kot že rečeno je BPPV posledica premika ali napačne postavitve oktonij (majhnih kristalov kalcijevega karbonata v srednjem ušesu) v pol-krožnih kanalih notranjega ušesa. Ti kanali oz. ta aparat je občutljiv na gravitacijo in na spremembe pozicije glave, kar sproži signal, ki teče po 8. kranialnem živcu do možganov, ki ga možgani pretvorijo v informacijo. Ta informacija v kombinaciji z drugimi iz oči in ostalih senzomotoričnih receptorjev tvori ravnotežje. Ko je katerakoli od teh informacij »napačna« se pojavijo simptomi vrtoglavice. Za lažje razumevanje: verjetno ste že kdaj imeli občutek, da se vaš avto premika, čeprav ste stali na rdeči luči, ko se je tovornjak na sosednjem pasu odpeljal naprej. Informacije vaših oči so govorile, da se stvari glede na vaš horizont premikajo, ostale informacije senzomotoričnih receptorjev pa, da stojite na mestu. To je povzročilo zmešnjavo informacij in posledično nelagoden občutek. Hudo potencirano se takšen občutek razvije v vertigo (Hain, 2013).

Ker je stanje vrtoglavice hudo omejujoče za paciente imamo razvite učinkovite protokole za zdravljenje vertiga. Trenutno v literaturi najvišjega ranga opisujemo učinkovitost repozicijskih manevrov, ki jim rečemo Semont, Epley in Gufoni. Ti manevri se izvedejo z raznimi pozicijami glave, hitrimi premiki trupa in hitrimi premiki naklona. Na tem mestu je potrebno opozoriti, da naj jih izvaja le ustrezno usposobljen fizioterapevt ali zdravnik, saj obstaja nevarnost za druge poškodbe in nepričakovane pojave simptomatike. Te manevre ponavljamo večkrat na fizioterapevtsko obravnavo in to obravnavo ponovimo od 1 do 3x, kar večinoma vsaj prehodno reši vrtoglavico (Bhattacharyya et al., 2008).

Poleg opisanih manevrov v fizioterapevtski obravnavi vrtoglavice uporabljamo tudi t.i. tehnike navajanja. To je v osnovi edukacija pacienta kaj lahko počne, kako in kdaj. V začetni fazi se pacient izogiba provokacijskih aktivnosti in so mu predstavljene in razložene opcije za aktivnost, spanje, ipd.. Po tednu izogibanja pa se v posebnih naklonih in pozicijah glave v kontroliranih pogojih počasi začne dodajati provokacijske gibe. To počasi stopnjujemo in eventualno se možgani spet naučijo kako uporabljati ravnotežni aparat (Bhattacharyya et al., 2008).

V zadnji fazi dodajamo tudi posebne vestibularne vaje, ki pa se v literaturi izkazujejo za manj učinkovite kot repozicijski manevri izvedeni s strani fizioterapevta (Bhattacharyya et al., 2008).

V določenih primerih je potrebno tudi zdravljenje z medikacijo. Večinoma so to zdravila, ki preprečujejo vrtenje in slabost, vendar pa ta zdravila večinoma niso indicirana. V primeru pojava vertiga zaradi Menierjeve bolezni pa se občasno uvajajo tudi diuretiki.

Vrtoglavica v večini primerov ni nevaren pojav (če izključimo z njo povezane padce), vendar pa je za paciente skrajno neprijetna. Pravilna in natančna diagnostika je nujna za njeno zdravljenje, kot že rečeno pa smo zelo uspešni pri njenem odpravljanju z ustreznimi fizioterapevtskimi postopki in manevri. Kljub uspešnosti pa je za konec potrebno dodati, da se vrtoglavica vrača. Po podatkih Stranton in Freeman (2021) se v 5 letih pojavi pri 50% vseh pacientov, ki so jo že imeli. Kljub ponovnem pojavu pa brez skrbi, spet jo lahko odpravimo.